Prvič je olimpijski ogenj zagorel na igrah v Berlinu leta 1936. Od takrat je stalnica olimpijskih iger, njena pot iz grške Olympie, antičnega svetišča, kjer so ogenj prižgali že v času antičnih iger, pa je ena izmed najbolj simboličnih dogodkov pred otvoritveno slovesnostjo iger.

Ogenj do prizorišča olimpijskih iger potuje v rokah številnih nosilcev bakle. Le-ti tako kot antični glasniki širijo sporočilo in duh olimpijskega miru. Pot olimpijskega ognja do Pariza 2024 se bo začela 16. aprila v Olympii, kjer med starodavno slovesnostjo na prizorišču antičnih olimpijskih iger grški olimpijski komite zaneti baklo.

Nad prižigom bakle bdi vrhovna duhovnica. Po antičnem izročilu prosi Apolona, boga Sonca, naj ji pomaga prižgati baklo. Le-ta je prižgana s pomočjo paraboličnega zrcala, kamor se ujamejo sončni žarki. Visoko duhovnico spremljajo duhovnice in Kouroi - skupina mladih grških plesalcev, ki izvajajo posebno koreografijo, navdahnjeno z antičnimi časi.

Olimpijski ogenj je nato položen v žaro, ki jo duhovnica varuhinja ognja Hestiada prinese na antični stadion. Žaro in oljčno vejico kot simbolom miru, visoka duhovnica nato na stadionu preda prvemu nosilcu bakle. Tako se začne pot iz antične Olympie na prizorišče olimpijskih iger.