Štukelj je v svoji karieri osvojil šest olimpijskih kolajn vseh treh leskov. V slovensko in športno zgodovino se je zagotovo zapisal z nastopom na Olimpijskih igrah v Parizu 1924, ko je svoje nastope okronal z dvema zlatima kolajnama v športnih disciplinah mnogoboj in drog. Tretjo olimpijsko kolajno je osvojil štiri leta pozneje, v Amsterdamu na krogih. Zbirko odličij je dopolnil še z dvema srebrnima in enim bronastim odličjem, od tega je zadnjo srebro osvojil na Olimpijskih igrah v Berlinu 1936, star 38 let. 

Izjemno športno pot potrjujejo tudi številna priznanja, ki jih je v svoji dolgoletni karieri in s zastopanjem slovenskih barv, prejel. Leta 1984 je med drugim prejel olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), leta 1997 pa je bil sprejet v Mednarodni gimnastični hram slavnih.Leta 2011 je sta bila skupaj z Miroslavom Cerarjem sprejeta v Hram športnih junakov. 

Na plimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 je pri častljivih 98 letih stopil na oder otvoritvene slovesnosti in se s tem ob bok postavil takratnim največjim imenom svetovne športne elite. O vplivu na slovenski in mednarodni šport priča tudi dejstvo, da se je rojstnodnevnega slavja ob njegovi stoletnici v rodnem Novem mestu udeležil tudi takratni predsednik MOK, Juan Antonio Samaranch. 

Po zaključku športne in poklicne kariere je še naprej aktivno sodeloval v slovenskem športu in postal eden pomembnejših in vidnejših ambasadorjev Slovenije po svetu. Skupaj z Miroslavom Cerarjem sta kot edina posameznika podpisala slovensko olimpijsko listino in s tem pomembno sodelovala pri ustanovitvi Olimpijskega komiteja Slovenije. 

Najstarejši še živeči dobitnik zlate olimpijske kolajne in veliko ime slovenskega športa, dobitnik prvega zlatega olimpijskega odličja za Slovenijo, je umrl le štiri dni pred svojim 101. rojstnim dnem.